Vpliv na telesno kompozicijo
Napihnjen trebuh je pogosto znak porušene črevesne flore. Nujno in pomembno je, da velik del svojega truda posvetite uravnavanju in izboljšanju črevsne flore. Iz zdravstvenih in estetskih razlogov. Takrat ko boste uravnali vašo črevesno floro, boste uravnali tudi vaše počutje, zdravje in izgled.
Predvsem pa boste znižali stopnjo vnetja v telesu. Nižja stopnja vnetja v telesu pomeni manjše tveganje za nastanek vseh obolenj in boljše okolje za izgubo maščobe. Sam pri BIOSIGNATURE modulaciji z vsemi strankami prvo naredim prav ta korak (uravnavanje črevesne flore) in prav ta korak je razlog za spektakularne spremembe v izgledu ter počutju.
Kaj je disbioza?
Disbioza je ena izmed najpogostejših osnovnih težav, ki vodijo k nastanku ostalih zdravstvenih težav. Skoraj vsaka oseba s katero začnem sodelovati ima nekakšno obliko disbioze. Disbioza je eno izmed najpomembnejših vprašanj, s katerim se morajo soočiti ljudje, ki si želijo urediti metabolizem. Prav tako menim, da je disbioza ključnega pomena pri nastanku bolezni prebavil, avtoimunskih motenj npr. alergij, astme, kognitivnih, nevroloških in vedenjskih motenj, sladkorne bolezni, kardiovaskularnih bolezni, ter rakavih obolenj. Bolezensko stanje se pogosto prične v črevesju, zato se je potrebno prvo poglobiti v kemično sestavo le-tega. Rezultati doseženi na podlagi uravnave kemije v črevesju so lahko spektakularni. Na področju zdravja, počutja in izgleda. Velikokrat je namreč porušena črevesna flora tudi krivec za nenehno nabiranje maščobnih oblog kljub temu, da jeste malo, se gibljete in trudite na vse pretege…
Koncept disbioze je relativno preprost za razumevanje. V predelu trebuha je celoten ekosistem mikroorganizmov in disbioza je neravnovesje, ki ga povzroči porušen ekosistem. V črevesju se namreč spremenita število in vrsta organizmov, ki ga naseljujeta iz dobrega v slabo razmerje. Mi imamo od takšnega porušenega razmerja številne posledice. Takšen odnos moramo tudi nujno ločevati od odnosa simbioze, pri katerem gostitelj in mikrob, torej oba, pridobivata koristi iz tega odnosa (v tem primeru smo mi gostitelj in bakterije mikrob). Zdravi smo, kadar imamo uravnovešeno črevesno floro in bolni, kadar nimamo uravnovešene črevesne flore. Čisto preprosto, kajne?
Število mikroorganizmov je osupljivo. V vsakem gramu blata lahko živi tudi do 100 milijard mikrobnih celic. Največji del mikroflore v črevesju sestavljajo anaerobne bakterije (torej takšne bakterije, ki obstajajo brez prisotnosti kisika), takoj za njimi po številu so aerobne bakterije (bakterije, ki živijo v prisotnosti kisika), kvasovke in praživali. Te bakterije živijo na sluznici tankega in debelega črevesja in v notranjosti debelega črevesa v simbiotičnem ali antigonističnem odnosu, kjer se hranijo s fermentiranimi ogljikovimi hidrati iz vlaken in enostavnih sladkorjev.
Poznamo tri osnovne tipe črevesnih bakterij
- Večina bakterij v prebavnem traktu je probiotikov, ki so ˝dobre˝, ˝prijazne˝ bakterije. Primer probiotikov sta Bifidobakterija spp., Lactobacillus spp., itd. Probiotiki živijo v harmoniji s prebavnim traktom, kjer mu med drugim pomagajo razgraditi in absorbirati hranila, narediti vitamine uporabne in razstrupljati snovi v trebuhu. Dovolimo jim, da nas naseljujejo zaradi hranilnih in prebavnih koristi. Prav tako probiotiki proizvajajo različne antibiotike, ki so učinkoviti zatiralec velikega števila škodljivih bakterij, vključno s streptokoki in stafilokoki. Uravnana flora je zelo pomembna pri boju z infekcijami, saj je to prva linije obrambe, ki jo ima naše telo.
- Druga vrsta bakterij v našem prebavnem traktu so nevtralne bakterije, ki niti ne škodujejo niti ne pomagajo našemu telesu.
- Tretja vrsta pa so ˝neprijazne˝ bakterije, ki so škodljive in lahko povzročijo različne bolezni. Primer patogene bakterije je Salmonella, Staphylococus, Listeria, itd. Bakterije, ki povzročajo kronična obolenja, so praviloma šibki organizmi. Najdemo jih v vsakem izmed nas in so v majhnih številih neškodljivi. Vendar se v ugodnem okolju za razmnoževanje eksponentno razmnožijo in povzročijo nastanek bolezni.
Ekosistem znotraj prebavil je zelo dinamičen. Venomer se spreminja in odgovarja na spremembe v okolju, znotraj gostitelja in v številu bakterij. Poznamo številne vzroke, ki vplivajo na prebavno mikrofloro.
Najbolj pogosti vzroki disbioze so:
- spremenjena pH vrednost v prebavilih (kislinsko alkalno ravnovesje),
- prekomerna uporaba antibiotikov,
- kontracepcijske tablete,
- kemikalije (pesticidi, herbicidi, prezervativi, raztopine),
- kemoterapija in izpostavljenost sevanju,
- kronični stres,
- diete z visoko vsebnostjo predelanih sladkorjev in žit,
- prekomerno uživanje alkohola (predvsem piva, vina in fermentiranih likerjev),
- aditivi,
- H.pylori infekcija, ki povzroča razjede,
- izpostavljenost težkim kovinam (svinec, kadmij in živo srebro),
- uporaba protibolečinskih tablet (predvsem nestereoidnih antirevmatikov in kortikosteroidov)
- uporaba antacidov ter ostalih zdravil za zmanjševanje želodčne kisline
Disbioza vpliva na prenaseljenost škodljivih organizmov v prebavilih. Disbioza tankega črevesja se kaže v fermentaciji (tj. napačna presnova ogljikovih hidratov; vretje), ki ima posledico napihnjenost, medtem ko se disbioza debelega črevesa kaže v gnitju napačno presnovljenih maščob in živalskih beljakovin, to pa rezultira navadno v obliki plinov. Obe obliki disbioze lahko privedeta do težav z zastrupitvijo metabolizma.
Povezave iz posnetka:
➡️ PREMIUM PRO FLORA je visoko koncentriran probiotik različnih sevov našemu organizmu koristnih bakterij. Bakterije, ki jih vsebuje Proflora vam bodo koristile pri boljši prebavi, nižanju vnetja, izboljšanemu izločanju strupov (vključno z estrogeni) in opaznem izboljšanju delovanja imunskega sistema.
Vse omenjene izdelke si lahko brez obveznosti ogledate preko spodnjih povezav. S klikom nanje boste preusmerjeni. Lahko se tudi odločite za nakup. V tem primeru sledite procesu do blagajne.
➡️ PREMIUM HCL je kombinacija želodčne kisline s Pepsinom (encimom za razgradnjo beljakovin) in izvlečkom Svišča, ki pomaga optimizirati raven želodčne kisline. Z leti nam raven želodčne kisline drastično upade. Posledično imamo težave kot je na primer zgaga.
➡️ L-Glutamin je izjemna aminokislina, ki s svojo specifično kemijsko strukturo, obnavlja sluznico želodca ter črevesja, pomaga krepiti imunski sistem, prispeva k regeneraciji mišič po napornih treningih in niža apetit.
➡️ Digezyme je kombinacija vseh prebavnih encimov. Smiselno jih je jemati v kolikor imamo kisline dovolj in nam primanjkuje prebavnih encimov. Prebavni encimi so tudi odličen pripomoček za nižanje vnetja v telesu.
Prekomerna rast bakterij in kvasovk v zgornjem prebavnem traktu moti presnovo ogljikovih hidratov tudi z delnim uničenjem encimov trebušne slinavke in prebavnih encimov proteaze. Delno neprebavljeni ogljikovi hidrati vstopajo v tisti del prebavnega trakta kamor ne bi smeli priti v takšni obliki. Posledično se z njimi hranijo bakterije in kvasovke, ter tako povzročijo vetrove. Takšna fermentacija se pokaže v občutljivosti trebuha, napihnjenosti in vetrovih. Nekateri stranski produkti presnove ogljikovih hidratov (etanol, D mlečna kislina) so sistematično absorbirani v telo. Etanol lahko povzroči zamegljenost in utrujenost kot presnovna zastrupitev z alkoholom v katerikoli obliki. Mlečna kislina pa zmanjša lokalno pH vrednost v celicah, kar vodi do motenj v celični presnovi in povišanja laktata v krvi. Povečanje laktata pomeni manj proizvedene energije v celici. Povišan laktat je dandanes tesno povezan z neravnovesjem kandide, anksioznimi motnjami in kronično utrujenostjo. Druge posledice fermentacije so še na primer: škoda na prebavni sluznici, povečana prebavna propustnost in napačna absorpcija snovi.
Tipično se disbioza kaže v pomanjkanju nujno potrebne prebavne flore, kar pa je seveda problem iz večih razlogov. Primarno se ob pomanjkanju probiotikov ustvari odlično okolje za razmnoževanje nezaželenih bakterij. Sekundarno lahko neuravnovešena prebavna flora vodi do izčrpanja nujno potrebnih hranil. Zdrava prebavna ekologija ima zelo pomembno funkcijo v našem telesu, brez katere telo ne more normalno in učinkovito funkcionirati. Bakterije sintetizirajo vitamin K, estrogene in določene vitamine skupine B. Prav tako pomagajo pri oblikovanju kratkoverižnih maščobnih kislin butirične in ocetne kisline. Butirična klislina omogoča vzdrževati prebavne obloge in skupaj z ocetno kislino znižuje raven holesterola. Nekatere bakterije izboljšujejo prebavo laktoze in pomagajo pri presnovi okoljskih in presnovnih strupov. Probiotiki pa tudi pomagajo pri uravnavanju hormonov, kot na primer uravnavanje primernih količin estrogena v telesu. Prav tako tudi uravnavajo genski izraz celic v prebavilih, kar ima velik vpliv na ˝načrt˝ za bodoče celice, ki bodo oblegale prebavila.
Črevesna mikroflora je naravna ovira pred infekcijami. Če je poškodovana ali je stena črevesja zaradi konstantno porušenega ravnovesja razdražena, se njihova zmožnost varovanja občutno zmanjša.
Reference:
- Bjorntrop, P., Rosmond, R., “Neuroendocrine abnormalities in visceral obesity,” Int J Obes relat Metab Disord, 24(S2) (june 2000): 80-5S.
- Engmark S. Ecological control of the gastrointestinal tract: the roleof probiotic flora. Gut 1998;42: 2–7.
- Harmsen HJ, Wildeboer-Veloo AC, Raangs GC, et al. Analysis of intestinal flora development in breast-fed and formula-fed infants by using molecular identification and detection methods. J Pediatr Gastroenterol Nutr 2000; 30: 61–67.
- Gut flora in health and disease; Review, Francisco Guarner, Juan-R Malagelada
- James B. LaValle, R.Ph., C.C.N., N.D. with Stacy Lundin Yale, R.N., B.S.N. 9 Keys to optimal Health Cracking the metabolic code.
