Živo srebro v zobozdravstvu
Eden najbolj kontroverznih virov živega srebra so zobne zalivke. Srebrne zalivke oz amalgamske plombe vsebujejo anorgansko živo srebro. Izpostavljenost živemu srebru zaradi amalgamskih zalivk je nekje med 3-17 mikrogramov na dan, zaradi žvečenja, umivanja, grizenja hrane in obrabe samih zob. Najbolj pomembno je seveda vprašanje ali je takšna količina za naše telo strupena ali ne.
Glede na izsledke ene izmed starejših raziskav, ni nekih večjih nevroloških in vedenjskih sprememb pri otrocih, ki imajo amalgamske zalivke v primerjavi s tistimi, ki imajo novejše bele zalivke. Ta raziskava, pa žal ni upoštevala več stvari …
Prva težava je v tem, da je zajemala premajhno časovno obdobje, zaradi česar so bili rezultati komaj opazni. Poleg tega izsledki raziskav niso poudarili pomembnega podatka in sicer, da so imeli otroci z amalgamskimi zalivkami precej višjo raven živega srebra v primerjavi z otroci z belimi zalivkami.
Prisotnost živega srebra v urinu predstavlja zelo zanimiv podatek
Kot tudi dokaz, da se živo srebro v ustih sprošča in absorbira v telesu in tako konča v vašem urinu. Prav tako se sprošča tudi v ostale organe in možgane, kjer se sčasoma začne nabirati.
Ne glede na to ali so vaše zalivke nove ali stare, se živo srebro v njih neprestano absorbira v vaše telo. In tudi, če te zalivke odstranite bo vaše telo še vedno čutilo posledice večletne izpostavljenosti. Traja lahko celo do 18 let, da se dobra polovica živega srebra izloči iz vašega telesa. Ko je enkrat živo srebro v vašem telesu, se ZELO počasi izloča.
Dejstvo je, da imajo ljudje z amalgamskimi zalivkami precej višjo raven živega srebra v krvi, 3 do 5-krat večjo količino v urinu in do 12-krat več živega srebra v ostalih telesnih tkivih, kot tisti ljudje, ki nimajo amalgamskih zalivk.
Ni pa nujno, da raven živega srebra v krvi in urinu določa tudi raven živega srebra v tkivih. V raziskavah kjer so uporabili opice in ovce z amalgamskimi zalivkami, so ugotovili da je raven živega srebra v krvi ostala enaka, kljub povišanju ravni živega srebra v tkivih.
Prav tako tudi raven živega srebra v urinu ni najboljši pokazatelj, koliko živega srebra dejansko imate v telesu. Urin kaže raven anorganskega živega srebra v ledvicah, kar pa ne kaže dejanskega stanja drugje v telesu.
Na eni izmed konferenc, kjer so zobozdravniki iz celega sveta debatirali o problematiki izločanja živega srebra skozi amalgamske zalivke, je eden izmed zobozdravnikov razlagal in podprl razlago z videom izločanja živega srebra pri 25-letniku, kateremu je menjaval zalivke. Seveda pa vsi zobozdravniki niso tako zaskrbljeni, večina ameriških še vedno zagovarja uporabo amalgamskih zalivk, češ da so povsem varne. Vendar pa je potrebno takšne zalivke po odstranitvi odvreči k posebnim odpadkom z oznako nevarno za zdravje. Torej te zalivke ne predstavljajo nevarnosti za nas in naša usta, za naše okolje pa in iz tega razloga, jih je potrebno odložiti k nevarnim snovem.
Amalgamske zalivke so nevarne za nas
V 90. letih je zobozdravnik iz Švedske izvedel raziskavo, s katero je želel videti dejanske učinke in posledice amalgamskih zalivk. Za raziskavo je uporabil vseh svojih 796 pacientov. Poleg vseh simptomov, ki spremljajo zastrupljenost z živim srebrom ga je zanimal tudi razvoj orodij s pomočjo katerih bi lahko točno izmerili višino zastrupljenosti zaradi amalgamskih zalivk. Izvedel je dva testa in sicer imenovana Pixe in Melisa. Test Pixe je test, s katerim je poskušal ugotoviti vsebnost elementov znotraj celic, ki v belih krvničkah (limfocitih) kažejo prisotnost živega srebra (ta se nahaja v jedru celice). Drugi test pa je meril reaktivnost limfocitov s kovinskimi spojinami.
Pacientom, ki jim je odstranil amalgamske zalivke, je predpisal dosti antioksidantov (B kompleks vitamine, vitamin C in E in selen), prav tako je vse amalgamske zalivke zamenjal (zelo previdno in s posebnimi tehnikami, da se je čim manj živega srebra sproščalo med samim procesom odstranjevanja) z bio kompatibilnimi zalivkami in po enem letu je več kot 70% pacientov kazalo precej manj simptomov pa tudi raven živega srebra v telesu, se je močno zmanjšala.
Je pa žal tudi ta raziskava naletela na določene prepreke, tako da je ni bilo mogoče zaključiti do konca. Vendar pa rezultati raziskave vsekakor kažejo, da srebrne amalgamske zalivke največkrat povzročajo težave z zdravjem, kot tudi, da odstranitev teh zalivk pomaga pri ublažitivi in odpravi simptomov zastrupljenosti z živim srebrom.
Pri ljudeh s kronično utrujenostjo in avtoimunskim tiroiditisom, se kaže izboljšanje zdravja po odstranitvi amalgamskih zalivk. Več kot 71% ljudi z avtoimunimi boleznimi se zdravstveno stanje prav tako izboljša po odstranitvi škodljivih zalivk. Nizke količine anorganskega živega srebra kateremu smo izpostavljeni, lahko pripomorejo k razvoju in napredovanju avtoimunih bolezni.
Raziskave izvedene na živalih kažejo, da izpostavljenost metiliranemu živemu srebru lahko povzroča poškodbe živčnih celic in pospešuje nalaganje plaka na možgane, kar je značilno za bolnike z Alzheimerjevo bolezen.
Poleg tega vemo,da je raven živega srebra v placenti v tesni povezavi s številom amalgamskim zalivk matere in neznatna količina živega srebra iz teh zalivk se sprosti tudi v fetus. Kar je še bolj nevarno je, da lahko to pripomore celo k razvoju avtizma. Rezultati ene raziskave so kazali, da je imelo kar 94% mater avtističnih otrok amalgamske zalivke, medtem ko je bil ta odstotek pri materah zdravih otrok, kar pol manjši. Amalgamske zalivke so vsekakor nevarne, vendar to ni edini faktor na katerega morate biti pozorni.
Genetske variacije in zmanjšana zmožnost razstrupljanja
Vsak izmed nas ima različno sposobnost razstrupljanja telesa, nekateri posamezniki zelo dobro izločajo živo srebro, kot tudi druge toksine, spet drugi shranjujejo te strupe v sebi, kot bi bili odlagališče strupov. Genetske variacije so tiste, zaradi katerih so nekateri ljudje bolj nagnjenosti k zastrupljenosti z živim srebrom. Eden izmed genov je še posebej pomemben zaradi svoje povezave s proizvajanjem glutationa v telesu (ki je naš najmočnejši razstrupljevalec in antioksidant v telesu). Vaše telo lahko izloči živo srebro, če se veže na glutation.
Polimorfizem gena, ki nadzoruje encim glutation S-transferase (GSST) preprečuje izločanje živega srebra. Zato se živo srebro nalaga v vaše telo in povzroča škodo. Poleg tega se živo srebro veže na ključne encime, ki nam pomagajo proizvajati glutation. Raziskave prav tako kažejo da ljudje s simptomi zastrupljenosti z živim srebrom kot so: kronična utrujenost in brezvoljnost, razdražljivost, nihanja razpoloženja, glavoboli, slabša koncentracija in nespečnost (vse to kot posledica amalgamskih zalivk) imajo večjo verjetnost za prisotnost gena ApoE4, ki je znan kot ‘Alzheimerjev gen’. Ta gen zmanjša sposobnost razstrupljanja, veča tveganje za srčne bolezni, ljudje s tem genom pa ne morejo izločiti živega srebra iz možganov, kar seveda še bolj škodi njihovemu zdravju. Nedvomno morate poskrbeti za to, da kolikor se le da vaš sistem razstrupljanja v telesu deluje optimalno. To lahko dosežete na različne načine, najpomembnejši pa je ta, da ne prehitevate in se lotite zadeve korak za korakom.
Morda se res sliši malce črnogledo, saj dejansko tudi je, vendar obstajajo načini kako zmanjšati izpostavljenost in izboljšati izločanje živega srebra, kot tudi ugotoviti, če ste morda med tistimi, ki imajo že previsoke količine živega srebra v telesu.
Deset nasvetov in resnic o zastrupljenosti z živim srebrom
- V ogromni meri naša izpostavljenost živemu srebru izvira zaradi industrijske uporabe živega srebra, in sicer kurjenje premoga in tovarn, ki uporabljajo klor.
- Glavni vir naše izpostavljenosti predstavlja uživanje okuženih rib in prisotnost srebrnih, amalgamskih zalivk.
- Živo srebro vpliva na skoraj vse organe, še posebej na možgane, srce, ledvice in črevesje.
- Izpostavljenost živemu srebru lahko povzroči veliko kroničnih obolenj, kot tudi poslabša že obstoječe težave kot so npr: nevrološke bolezni, ADHD, avtizem, srčne bolezni, avtoimunske bolezni…
- Določeni posamezniki so genetsko bolje prilagojeni za uspešnejše razstrupljanje, kot drugi, kar pomeni, da imajo različni posamezniki različne simptome in različne stopnje zastrupljenosti.
- Izpostavljenost živemu srebru lahko omejite tako, da se izogibate večjim morskim ribam (tuna, mečarica, morski pes … ) pa tudi večjim rečnim ribam. Uživajte samo manjše, divje ribe. Če velikost ribe ne presega velikosti vaše ponvi je najverjetneje vredu.
- Krvni testi niso dejanski pokazatelj zastrupljenosti z živim srebrom, razen v primeru visoke nedavne izpostavljenosti večjim količinam živega srebra (ob pretiranem uživanju tune in sušija).
- Test, ki ga izvedejo s pomočjo vaših las, kaže samo vsebnost živega srebra v telesu, kot posledica uživanja rib in ne tudi od amalgamskih zalivk, tako da ne vidite dejanskega stanja.
- Edini način, da ugotovite točno raven živega srebra v telesu je s pomočjo zdravila, ki vsebuje žveplo in nase veže živo sreboa. (znan pod imenom DMPS ali DMSA). Ta test lahko izvedete samo pod strokovnim nadzorom. Sam test poteka tako, da po zaužitju enega odmerka zdravila, zbirate svoj urin v obdobju 6-24ur in vidite, koliko živega srebra se izloči.
- Če ste zastrupljeni z živim srebrom in je vaše počutje že dalj časa slabše kot ponavadi, preverite tudi stanje pri svojem zobozdravniku in razmislite o odstranitvi amalgamskih zalivk. Pravzaprav je to v vsakem primeru zelo priporočljivo, vendar je zelo pomemben tudi način zamenjave teh zalivk, saj se ob nepravilnem ravnanju ob sami zamenjavi sproščajo ogromne količine živega srebra v vaše telo.
- Če boste obiskali zobozdravnika, ki bo brez kakršnih koli priprav in previdnosti odstranil zalivke, lahko to še poslabša vaše zdravstveno stanje. Seveda pa se lahko amalgamske zalivke odstranijo na povsem varen in učinkovit način, najti morate le pravega strokovnjaka.
- Ugotovitev ali ste zastrupljeni z živim srebrom, omejitev izpostavljenosti živemu srebru in izločanju živega srebra iz vašega telesa je ključnega pomena, če si želite izboljšati zdravje kot tudi kvaliteto življenja.
Reference:
- The poison in your teeth; Dr. Tom Mc Guire
- Mercury detoxification; Dr. Tom Mc Guire
