Kolikokrat se vam zgodi, da ob gledanju svojega trebuha nikakor niste zadovoljni s podobo v ogledalu? Čeprav telovadite petkrat na teden, se držite prehrane in upoštevate nasvete iz člankov, pa vseeno tisti zadnji trdovratni obroček maščobe okrog trebuha, ne gre in ne gre stran. Morda ste se zatekli tudi k priročnikom, ki vam samo v štirih dneh obljubljajo lepše izoblikovan trebuh ali tedenski program kako se pravilno prehranjevati, pa še vedno niste dosegli želene oblike trebuha. Kakorkoli, resnica ni tako preprosta in samo vadba in pravilna prehrana, morda le ne bosta dovolj za izgubo vseh obročkov okrog trebuha.
Rok za oddajo projekta, plačilo vseh položnic, pregled stanja na računu, slaba prehrana, vožnja otrok na tečaje itd. Vam je kaj znano? Glavna značilnost vseh teh raznolikih aktivnosti je STRES.
In stres je krivec, za trdovratno odvečno maščobo na trebuhu, ki se je tako zelo težko znebimo . Kot verjetno že veste je kortizol, hormon, ki ga izloča nadledvična žleza. Spada med tako imenovane stresne hormone, saj se v telesu izloča ob stresnih situacijah. Ne glede na to ali gre za psihični ali fizični, stres sproži serijo reakcij,ki povišajo sproščanje kortizola, kar se kaže tudi v sproščanju sladkorja, maščobe in aminokislin za oskrbovanje možganov in skeletnih mišic, z energijo ki jo potrebujejo.
Morda se vam to ne zdi tako slabo, vendar medtem ko nam akutni stres pomaga bolje delovati pod pritiskom, je kronična aktivacija kortizola, pogubna za naše zdravje.
Kortizol skladišči maščobo na trebuhu
Če si to pobliže pogledamo na primeru, izgleda nekako takole. V kolikor se znajdete v situaciji, ki lahko odloča o življenju ali smrti, potem je visok udar kortizola vsekakor zaželen, da boste lažje in bolje odreagirali. V takšni situaciji kortizol potuje po vašem telesu in črpa energijo v mišice in možgane, tako da ste lažje kos težavi v kateri ste se znašli. Vendar gre res za ekstremno in redko situacijo, kar pomeni da pri vsakdanjih opravkih ne potrebujemo teh hudih nihanj in dvigov kortizola. In ker večinoma na pretiran stres naše telo reagira preveč burno, se nam to maščuje v obliki nabiranja odvečne maščobe okrog trebuha. In ne samo to, raziskave podprte z medicinskimi dokazi so pokazale da ima nenehna aktivacija kortizola (kot posledica stresa) sčasoma zelo škodljive posledice za naše zdravje. Oslabljene kosti, izguba mišic, povečanje apetita in pa seveda skladiščenje maščobe, na nam najmanj zaželenem področju, to je okrog trebuha. Maščoba na trebuhu, ki se pojavi kot posledica stresa,naše telo naredi bolj dovzetno za srčne bolezni, raka in sladkorno bolezen.
Kortizol posredno, preko določenih mehanizmov, skladišči maščobo okrog našega trebuha. Se vam kdaj zdi, da vam pade odpornost ko se nahajate pred preizkušnjo, zaradi katere ste živčni in vas je strah? Čeprav začetna aktivacija odziva na stres okrepi vaš imunski sistem in izostri vaš um, pa kronični stres na dolgi rok le oslabi odziv vašega imunskega sistema. S tem ko je naš imunski sistem oslabljen smo bolj podvrženi infekcijam, naše možganske celice pa delujejo počasneje. Poleg tega, kronično povišan kortizol zelo niža nivo testo ster ona. In še zanimivost: raven testo stero na pri moških ni na normalni ravni, v kolikor se vsako jutro ne zbudite pripravljeni za ‘akcijo’ (povzeto po besedah Charlesa Poliquina, strokovnjaka svetovnega kova, ki trenira profesionalne atlete in olimpijce po vsem svetu).
Če ste nenehoma vpeti v stresne situacije, trpi tudi vaš libido, vaše razpoloženje je izpostavljeno večjemu nihanju, izgubljate na mišični masi, vaš metabolizem se upočasni. Nekaj, česar si zagotovo ne želite v kolikor je vaš cilj, izklesan trebuh in trebušne mišice. Kortizol pa ni edini faktor, ki vpliva na vaše telo. Encim, ki skladišči maščobo imenovan HSD (1-beta hidroksisteroid-dehidrogenaza) ima katastrofalne posledice za tiste najbolj trdovratne maščobne celice na trebuhu.
In zakaj?
Če malce karikiram, kortizol in maščobna celica nista ravno najbolj kompatibilna. Tako kot npr, če zmešamo olje in vodo.
Maščobne celice tako močno reagirajo na povišan kortizol v krvi, da se ta signal razširi znotraj celice in potuje dalje v ostale celice, vaše sanje o izklesanih trebušnih mišicah pa splavajo po vodi. Telo regulira oz. znižuje raven kortizola tudi z dodatnim izločanjem inzulina, hormona, ki posledično slabša občutljivost celic na inzulin.
Več kot je prisotnega HSD encima v naših maščobnih celicah, več maščobnih oblog se nam nabira okrog trebuha, kljub našemu trudu, da bi omejili izločanje kortizola.
A tudi to lahko nadziramo in omejimo škodljive učinke, tako kortizola kot encima HSD, s pomočjo raznih tehnik.
Nekaj napotkov kako nadzorovati stres in sistemski kortizol:
- uporabljajte tehnike za umiritev uma in spodbujajte pozitivno naravnost s pomočjo svojih misli
- izvajajte vaje za globoko dihanje, še posebej ko se znajdete v stresni situaciji (vdihnite skozi nos v 8 sekundah in izdihnite skozi usta v 5 sekundah)
- poskrbite da dobite vsaj 8-10 ur spanca (nekateri potrebujejo več, drugi manj)
- poskrbite, da ste skozi ves dan dovolj hidrirani (vsaj med 2 in 2,5 l vode na dan)
- jejte obroke ob približno isti uri vsak dan v umirjenem okolju ( brez TV-ja in hrušča)
- izločite vse predelane ogljikove hidrate, še posebej sladkarije
- izboljšajte razmerje med kalijem in natrijem, tako da pojeste več zelenjave in manj predelane hrane
- razmislite o dodatku navadnega rožnega korena (Rhodiola rosea) in bazilike k svoji prehrani
Kako nadzorovati encim HSD?
- uživajte več flavonoidov v svoji prehrani, še posebej tiste, ki so naravni zaviralci encima HSD. To so čebula, jabolka in grenivke
- najbolj učinkovit flavonoid je skupina imenovana polimetoksiiliran flavon (PMF), ki ga najdemo v pomarančah (prisotni so v lupini citrusov)
- sladki koren ali likoricija vsebuje gliciretinsko kislino, flavonoid, ki zavira HSD. Na žalost, pa lahko sladki koren poviša vaš krvni pritisk, zato je priporočljiv le za kratkotrajno uporabo
- ZELO POMEMBNO: uredite svojo črevesno floro. Tukaj lahko hitro ter učinkovito pomaga PREMIUM PRO FLORA, ki zniža stopnjo vnetja in posledično uravna raven kortizola.
Ne nazadnje, pa je najbolje da se stresnim situacijam izognete, če je le mogoče in morda pogledate na stvari z drugega zornega kota. Največ stresa si po nepotrebnem povzročamo sami. Ne smemo pozabiti, da ni nič tako črno kot se nam sprva zdi in z malce volje in vztrajnosti, lahko tudi manj prijetnim stvarem v našem življenju dodamo malce barve in izboljšamo svoj in morda še čigav, vsakdan.
Reference:
- Marilyn Glenviille:’Fat Around The Middle:How to Lose That Bulge – For Good’
