Ste vedeli, da je nabiranje maščob okoli trenuha velikokrat povezano s slabo regulacijo krvnega sladkorja? K slabi regulaciji krvnega sladkorja ne sodi samo povišana raven le tega, pač pa tudi prenizka. To stanje imenujemo hipoglikemija. Kakšne so njene posledice na telo lahko na poenostavjen način preberete v nadaljevanju. Nanaša se na ljudi, ki niso sladkorni bolniki.
Raven krvnega sladkorja je tesno povezana z delovanjem nadledvične žleze
Mineva skoraj stoletje od spoznanja, da imajo ljudje s težavami krvnega sladkorja, prav tako težave z izčrpanostjo nadledvične žleze in obratno. Tudi ljudje s težavami izčrpanosti nadledvične žleze skoraj vedno občutijo neke vrste težav ali nepravilnosti s krvnim sladkorjem. Ena izmed najpogostejših težav s katerimi se srečujejo je hipoglikemija.
Povezava med delovanjem nadledvične žleze in krvnim sladkorjem.
Možganske celice kot vir energije uporabljajo skoraj izključno sladkor – glukozo. Ta se v osrednjem živčevju ne more shranjevati ali na novo izgrajevati, zato je delovanje možganov odvisno od njegove stalne preskrbe preko krvnega obtoka. Če sladkorja v krvi ni dovolj, je delovanje osrednjega živčevja moteno, takoj pa se sprožijo tudi varovalni mehanizmi ki skušajo normalizirati njegovo raven. Pri tem sodelujejo hormoni glukagon, adrenalin, rastni hormon in kortizol ter simpatični in parasimpatični avtonomni živčni sistem z noradrenalinom in acetilholinom.
Nadledvična žleza tvori med drugim kakor smo videli, tudi enega izmed glavnih stresnih hormonov, to je kortizol. Ta je za naše življenje ključnega pomena. Ko je nadledvična žleza izčrpana, njena sposobnost tvorbe kortizola upada. Z nižjo ravnijo kortizola v krvi takrat kadar je potrebna, jetra le težko pretvorijo glikogen (shranjen sladkor) v glukozo (aktivni krvni sladkor). Posledično se z zmanjšano sposobnostjo tvorbe kortizola težje v glukozo pretvarjajo tudi maščobe, beljakovine in ogljikovi hidrati. Kortizol nadzira naše zaloge energije, saj z njihovo pomočjo ohranjamo normalen krvni sladkor v stresnih situacijah.
Kakšni so znaki hipoglikemije?
- lakota
- potenje
- hitro in močno utripanje srca
- razdražljivost
- bledica
- tresenje
- težave s koncentracijo
- zmedenost
- zatikajoč govor
- zaspanost
- občutek vročine ali mraza
- glavobol in motnje vida
Pogoste napake, ki jih delamo…
Dejanje s katerim si ljudje v stanju prenizkega krvnega sladkorja skušajo pomagati je poseganje po sladkih prigrizkih, pijačah ali kofeinu. To pomaga na kratek rok in si s tem naredijo medvedjo uslugo. Začasno povišan vaš krvni sladkor zaradi zaužitja zgoraj omenjenih poživil naše telo “popelje na vožnjo z vlakcem v zabaviščnem parku”. Dolgoročno se težave s tem ne odpravijo. Uživanje sladke hrane navadno ljudje čutijo kot naval energije in olajšanje simptomov hipoglikemije za nekje 45-90 minut. Seveda, temu sledi tudi precej hiter upad krvnega sladkorja na še nižjo raven kot na tisto kjer so bili pred eno uro. Žal tako mnogi delujejo iz dneva v dan in se ne zavedajo pomembnega dejstva, da hipoglikemija sama po sebi predstavlja velik stres za celotno telo, še posebej to velja za nadledvični žlezi, ki sta najverjetneje že tako preobremenjeni.
Ljudje, ki s pomočjo kave ali sladkorja dosežejo boljše počutje, so kot vlakci v zabaviščnem parku. Neprestano so pod vplivom nihanja krvnega sladkorja. To predstavlja za telo stres. Posledično slabo vpliva tako na kortizol, inzulin … celoten živčni sistem in ravnovesje telesa. Hipoglikemija predstavlja velik stresni faktor, ki še dodatno kakor smo že omenili, izčrpava že tako utrujeni nadledvični žlezi. Zaradi tega se veliko ljudi na koncu delovnega dne počuti povsem izčrpano in to brez pretiranih naporov. Možgani potrebujejo več energije takrat kadar ste pod stresom in kadar vam v telesu primanjkuje glukoze. Resda se lahko napajajo iz večih virov, vendar kadar je telo oropano glukoze, tudi delovanje možganov ni tako dobro kot sicer. Večina mehanizmov v telesu, ki uravnavajo krvni sladkor je namreč naravnanih tako, da imajo možgani vedno na razpolago dovolj glukoze s pomočjo katere delujejo optimalno. Veliko simptomov značilnih za izčrpanost nadledvične žleze in večina simptomov hipoglikemije so rezultat nezadostne količine glukoze, ki je na razpolago našemu možganskemu tkivu.
Hipoglikemija in nabiranje maščobnih oblog
Hipoglikemija lahko brez pravilne zamenjave obroka oz. prigrizka, spodbuja tudi prenajedanje. To navadno povzroči prekomerno nabiranje odvečnih kilogramov, saj je povišan inzulin, ki kroži po krvnem obtoku pripravljen vso odvečno energijo od preveč zaužite hrane hitro shraniti v maščobne celice oz. v zalogo. Ta “vožnja z vlakcem” gor in dol , torej nihanje krvnega sladkorja od prenajedanja z nezdravimi prigrizki in povišanega krvnega sladkorja do stanja hipoglikemije, zraven slabega vpliva na naše zdravje, močno vpliva tudi na nabiranje maščobnih oblog – neprestano ostro nihanje med previsokimi in prenizkimi vrednostmi krvnega sladkorja, ter prekmernimi količinami inzulina v krvi namreč slabša občutljivost celic na inzulin. Slabša kot je občutljivost več hrane gre v zaloge (maščobe) in manj v koristne namene.
Najverjetneje ni nihče navdušen nad delovanjem našega mehanizma na tak način, da dokaj hitro odvečne kalorije shrani v obliki maščob, vendar smo s pomočjo tega mehanizma uspeli preživeti tako dolgo kot smo. Veliko človeške zgodovine govori o lakoti, odvečne kalorije so iz vidika evolucije pravo razkošje. Žal smo pri tem ‘razkošju kalorij’ v današnji družbi izgubili pravo mero in imamo na račun tega razkošja vedno več prekomerno težkih pa tudi obolelih ljudi.
Če se temu torej želite izogniti, prenehajte z nepotrebnimi prigrizki, ki za kratek čas povzdignejo raven sladkorja v krvi. Zaradi takšnih nihanj krvnega sladkorja kmalu čutite še večjo lakoto, pojeste več oz. se prenajedate in obenem spodbudite telo, da shranjuje odvečno energijo v obliki maščobe. Privoščite si zdrave obroke in poskrbite za to, da bodo vaše nadledvične žleze delovale optimalno.
Postopek normalizacije delovanja nadledvičnih žlez je dolgotrajen in sam ga s svojimi strankami izvajam v večih zaporednih korakih med katerimi so glavni naslednji:
- Ureditev celotnega prebavnega trakta; z namenom zmanjšanja stresa na organizem. (zmanjšan stres zmanjša nepotrebno tvorbo kortizola in prepreči izčrpavanje nadlevičnih žlez). Porušena in slaba prebava namreč v našem telsu veliko mero stresa. Pomebni dodatki za izboljšanje prebavnega trakta so:
-želodčna kislina ob večjih obrokih
-probiotiki zjutraj in zvečer
-L glutamin na tešče zjutraj - Izboljšanje spanja; z namenom ureditve cirkadijskega ritma in pravilne dnevno nočne krivulje izločanja kortizola.
- Izboljšan odziv na stres; z namenom preprečevanja nepotrebnega izločanja kortizola v strresnih situacijah, ki smo jim nenehno izpostavljeni. Pomemben mineral, ki je v pomanjkanju pri večini ljudi je magnezij, ki ga je smiselno dodajati:
-magnezij - Optimalna vadba; z namenom optimizacije učinka koristi in škode na organizem. (velikokrat je namreč trening napačno zastavljen ter posledično namesto, da bi trenirancu koristil, škodi in spodbuja vnetne procese ter posledično izločanje kortizola-to pa ponovno izčrpava nadledvično žlezo.)
