Sir je zdrav! Preberi kar 16 razlogov zakaj…

sir

Bi morali jesti sir?

Ni dosti živil bolj povezanih z nezdravimi prehranjevalnimi navadami zahodnjakov kakor sir. Njegov sloves kot živilo z visoko vsebnostjo slabih maščob in soli je tako zakoreninjen, da je sir ena prvih stvari, ki jih ljudje prenehajo jesti, ko se poskušajo prehranjevati bolj zdravo ali izgubiti nekaj maščobe. Vendar delajo napako. Sir ni to, kar mislijo da je. Je nedolžen.

Pokazalo se je, da sir:

  1. ZNIŽUJE riziko za povišan krvni pritisk,
  2. kardiovaskularne bolezni na splošno,
  3. riziko za raka in tudi
  4. sladkorno bolezen. Dodatno pa tudi stimulira koristne bakterije v vašem prebavnem traktu
  5. znatno znižuje proizvodnjo TMAO-a
  6. povečajo proizvodnjo butirata, hipurata in malonata, koristnih kratko verižnih maščobnih kislin, ki so stranski produkti mikrobnega delovanja in igrajo benevolentno vlogo v boleznih povezanih s prebavnim traktom.
  7. dejansko znižuje holesterol
  8. konzumiranje sira je povezano z 19 odstotnim znižanjem rizika za metabolični sindrom
  9. vsakih 60 gramov dnevne porcije sira gouda znižuje riziko za raka na dojkah med 25-64 letnimi ženskami za 35 odstotkov.
  10. Sir je fermentiran proizvod in, odvisno od vrste, ali hrani bakterije v našem črevesju, kar je prebiotično, ali pa vsebuje bakterije za naselitev v črevesju, kar je probiotično.

Dejansko ima sir tako veliko potencialnih koristi za zdravje, da bi skoraj vsi, razen nekaterih ljudi z laktozno intoleranco ali sindromom razdražljivega črevesja, morali jesti nekaj sira vsak dan – tudi osebe, ki zelo skrbijo za vidljivost svojih trebušnih mišic.

Veliko raziskav, enaki zaključki, sir je zdrav

Raziskava iz leta 2015 je pokazala, da dieta z veliko sira, v primerjavi z dieto z omejenim uživanjem mlečnih izdelkov, znatno znižuje proizvodnjo TMAO-a (trimethylamine N-oxida), ki je bil povezan s povišanim rizikom za kardiovaskularne bolezni in celo rakom. Ista raziskava je tudi pokazala, da diete z dosti sira povečajo proizvodnjo butirata, hipurata in malonata, koristnih kratko verižnih maščobnih kislin, ki so stranski produkti mikrobnega delovanja in igrajo benevolentno vlogo v boleznih povezanih s prebavnim traktom.

Druge raziskave, tako na podganah kot ljudeh, so pokazale, da konzumiranje sira, v nasprotju z uveljavljenimi prepričanji, dejansko znižuje holesterol. In takšne raziskave se kar vrstijo. Leta 2000 so v raziskavi ugotovili, da sir vsebuje peptide, ki znižujejo krvni pritisk, kar je bilo presenetljivo, glede na to, da je za sir s svojo veliko vsebnostjo soli oz. natrija dolgo veljalo, da zvišuje krvni pritisk v stratosfero. Ena raziskava je zaključila, da je konzumiranje sira povezano z 19 odstotnim znižanjem rizika za metabolični sindrom, medtem ko druga poroča, da vsakih 60 gramov dnevne porcije sira gouda znižuje riziko za raka na dojkah med 25-64 letnimi ženskami za 35 odstotkov.

Kako to, da sir ne povzroči, da se moje arterije zamašijo?

Druga živila visoka v nasičenih maščobah – celo drugi mlečni izdelki, kot je maslo – so bila v različnih stopnjah povezana z boleznimi srca in ožilja, vendar je maščoba v siru drugačna iz vsaj treh razlogov:

  • Vrste maščobe, ki jih najdemo v siru, niso takšne, kot jih najdemo naprimer v rdečem mesu. Kot primer, sir vsebuje visoke količine konjugirane linoleične kisline, CLA, za katero so v mogih raziskavah odkrili, da učinkuje proti raku in celo proti prekomerni telesni teži (če smo pošteni, tudi rdeče meso lahko vsebuje kar nekaj CLA, seveda če je travopašno vzgojeno).
  • Maščoba v mlečnih proizvodih je v kroglasti obliki in v emulziji, kar je zelo različno od maščobe v drugih živilih.
  • Sir je fermentiran proizvod in, odvisno od vrste, ali hrani bakterije v našem črevesju, kar je prebiotično, ali pa vsebuje bakterije za naselitev v črevesju, kar je probiotično.

Mogoče ena od teh lastnosti, ali pa vse delujoče skupaj, naredijo sir bolj prijazen vašemu srcu kot druga hrana visoka v nasičenih maščobah.

Na posnetku podrobnejša razlaga o vitaminih v povezavah ⤵️

Ne pozabite na druge koristi za zdravje, ki jih ima sir

Razen da preprečuje določene bolezni ali vsaj ne prispeva k določenim boleznim, kot smo včasih mislili, ima sir tudi druge prehranske super moči:

  1. Čeprav ima veliko maščob, vsebuje tudi enako veliko beljakovin.
  2. Ima zelo malo ogljikovih hidratov.
  3. Vsaka porcija – okoli 30 gramov – vsebuje okoli 20 odstotkov vaših dnevnih potreb po kalciju.
  4. Sir je eden redkih prehranskih virov vitamina D.
  5. Vsebuje vitamin B12, ki ga ni vedno lahko dobiti.
  6. Kot že omenjeno, odvisno od vrste, je sir ali poln dobrih bakterij, ali pa goji in spodbuja dobre bakterije v vašem črevesju.

Tukaj pa je še nekaj drugega. Leta 2008 je profesor genetike in metabolizma Gokhan Hotamisligil iskal prisotnost edinstvenih maščobnih kislin v različnih živilih. Našel je nekaj, kar imenujemo palmitoleate. Majhne količine te maščobne kisline so sicer prisotne v človeškem telesu, a sir jih vsebuje veliko. To je dobro, ker palmitoleate nevtralizira škodo, ki jo lahko povzročijo druge maščobne kisline in deluje protivnetno.

Katero vrsto sira bi morali jesti?

Sir, ali vsaj njegova proizvodnja, je precej enostavna. Potrebujete samo štiri sestavine: mleko, sol, začetno kulturo in sirilo (encim, ki pomaga pri zgoščevanju mešanice). Če pa pogledamo sestavine na siru v lističih, vidimo da jih je precej več, kot jih tradicionalno najdemo v pravem siru. To pomeni, da se klasificira kot “procesiran sir” ali ”sirna hrana”. Po zakonu se mora tako imenovati, zato ker vsebuje manj kot 51 odstotkov pravega sira. Takšnega “sira” ne želite. Vsi ti “procesirani pasterizirani siri” so samo v posmeh pravim sirom in imajo malo njihovih dobrih lastnosti za zdravje.

Kar želite so dobri stari klasični siri, kot so brie, gouda, mozzarela, cheddar (kateri običajno vsi vsebujejo žive bakterije in so zato probiotični), camembert, feta, gorgonzola, roquefort ali kateregakoli od 2000 razpoložljivih vrst. Celo navadni stari cottage sir ima svojo vrednost. Nekatere različice vsebujejo žive kulture, a preberite nalepko, da se prepričate.

Na splošno pa poskusite dobiti organski sir narejen iz surovega mleka – ima nekaj encimov, ki jih sir narejen iz pasteriziranega mleka nima, in mogoče je tudi bolj okusen. Če to ni mogoče, poskusite najti navadnega organskega, če pa je še to predrago ali težko za dobiti, bo zadostoval tudi neorganski sir narejen iz pasteriziranega mleka.

Ni več nobenega razloga, da se izogibate siru, zato ga jejte kadarkoli želite. Približno 40 gramov na dan je odlično za splošno zdravje. Če pa si pripravljate dobri stari sirni burger, vrzite sir v lističih v smeti in ga naložite s slastnim pravim sirom.

Ne spreglejte kategorij z ostalimi koristnimi nasveti, naše spletne trgovine in spletne strani naše nove blagovne znamke ⤵️

Vitja Sikošek
Vitja Sikošek
Sem Vitja Sikošek, strokovnjak na področju Biosignature modulacije in treningov z utežmi. V zadnjih 25 letih sem pomagal več kot 1000 posameznikom pri preoblikovanju telesa ter izboljšanju zdravja in počutja. Svoje znanje redno izpopolnjujem na izobraževanjih, kar potrjuje tudi preko 15 pridobljenih certifikatov, med katerimi najbolj izstopata PICP (Poliquin performance specialist) nivo 2 in strokovnjak Biosignature modulacije nivo 2. Za več informacij o mojemu delu, kliknite tukaj.
Poliquin Performance Specialist
Poliquin Performance Specialist
ICANS

Reference:

  1. Hotamisligil, Gokhan, “Identification of a Lipokine, a Lipid Hormone Linking Adipose Tissue to Systemic Metabolism,” Cell, 2008, Sept. 19, 933-944.
  2. Kelly Mickle, “How Much Cheese Should You Eat? What does a healthy portion of cheese look like?” Redbook, May 30, 2012.
  3. Mandy Oaklander, “The Case for Eating Cheese is Stronger Than Ever,” Time Magazine, January 3, 2017.
  4. Saito, T., et al. “Isolation and structural analysis of antihypertensive peptides that exist naturally in Gouda cheese.” Journal of Dairy Science 83.7 (2000): 1434-1440.
  5. van’t Veer, Pieter, et al. “Consumption of fermented milk products and breast cancer: a case-control study in The Netherlands.” Cancer research 49.14 (1989): 4020-4023.
  6. Zheng, Hong, et al. “Metabolomics investigation to shed light on cheese as a possible piece in the French paradox puzzle.” Journal of Agricultural and Food Chemistry 63.10 (2015): 2830-2839.

Morda te zanima tudi