Depresija in vpliv porušene črevesne flore na razpoloženje

depresija.jpg

Najnovejše raziskave odkrivajo nove vzroke depresije

Vsako leto je vse več ljudi, ki se srečajo z depresijo. Lahko bi rekli, da gre za bolezen sodobnega sveta, ki še vedno ni deležna pretirane pozornosti. Prodaja antidepresivov je iz leta v leto višja, kar kaže na resnost te velikokrat zanemarjene duševne motnje. Kaj naj bi povzročilo depresijo? Večina meni, da se vzrok skriva v porušenem ravnovesju snovi v možganih. Vendar to ni edini vzrok, saj je vedno več faktorjev, ki vplivajo na psihično motnjo biološkega izvora. Eden izmed njih je kronično vnetje v telesu.

George Slavich,  klinični psiholog na Univerzi v Kaliforniji v Los Angelesu, je leta preučeval pojav depresije in prišel do zaključka, da je depresija stanje, ki vpliva tako na telo kot na možgane. Zanj depresija ne predstavlja več  samo psihološkega stanja, saj poleg psihološkega vpliva vsebuje enakovredne ravni biološkega in fizičnega zdravja oz. stanja človeka.

Vsak se počuti slabo, kadar zboli. Verjetno dobro poznate občutek preutrujenosti, zdolgočasenosti in pomanjkanja energije, da bi se premaknili s kavča in aktivno živeli življenje.  Ko bolezen mine, navadno tudi ti simptomi minejo, vendar je razen očitnih znakov bolezni, včasih težko ločiti med kratkotrajno boleznijo in depresijo, saj so simptomi pri obeh precej podobni.

Depresijo bi celo lahko označili kot alergično reakcijo sodobnega življenja, če upoštevamo vrsto okoljskih faktorjev, ki povzročajo vnetje v telesu in se raztezajo vse od raznoraznih diet, izpostavljenosti strupenim snovem in  največjemu sovražniku današnjega časa, to je stres. Zelo zanimiva ugotovitev v povezavi z depresijo je tudi pomen vitamina D in neravnovesja v črevesju oz. neuravnotežena prebava na naše psihično zdravje. Tako vitamin D kot tudi stanje našega črevesja, nadzorujeta stopnjo vnetja v telesu, depresija pa predstavlja pomanjkanje ravnovesja in vnetje v telesu.

Vnetje v telesu in depresija

Simptomi depresije se lahko do neke mere kažejo kot manifestacije vnetja v telesu.  Izvor je lahko posledica nenehnega stresa, infekcij, strupenih kemikalij, radikalnih diet …  Vnetje v telesu pa kot kaže predstavlja pomembne pokazatelje simptomov depresije, kot so npr: ravnodušno razpoloženje, upočasnjeno mišljenje, izogibanje stikom, drugačno dojemanje sveta in ljudi; sem  sodijo tudi nenadne in drastične spremembe metabolizma. Določeni biomarkerji,kot so citokini v krvi in pokazatelji vnetja v telesu, kot je CRP,  IL-1,IL-6 in TNF-alpha, morda predstavljajo nova diagnostična ‘orodja’ s katerimi bi lažje odkrili depresijo, saj nakazujejo in so obenem  linearno soodvisni s pojavom depresije.

Takšen primer je povezava med melanholično depresijo, bipolarno motnjo in poporodno depresijo, saj so vsa ta stanja povezana s povišanimi količinami citokina, skupaj v kombinaciji z zmanjšano odzivnostjo kortizola (kortizol je stresni hormon in  blažilec vnetja  v telesu).

Povezava med duševnim zdravjem in črevesjem

Vse večkrat naj bi se potrdilo, da ima gastrointestinalno vnetje pomembno vlogo pri razvoju depresije in da igrajo pomembno vlogo pri izboljšanju stanja tako imenovane ‘dobre bakterije’  oz. probiotiki.

Velikokrat govorim o probiotikih in pomenu dodajanja le teh v obliki prehranskih dopolnil. Zelo je pomembno, da so kakovostni in da jih je v zadostnem številu. Če se želite pozanimati za probiotike, ki jih uporabljam pri Biosignature modulaciji z velikim uspehom pri svojih strankah, me prosim kontaktirajte preko povezave na dnu članka. 

Leta 2011 objavljena madžarska raziskava poda naslednja opazovanja: depresija se velikokrat pojavi kot spremljevalec  gastrointestinalnih vnetij, avtoimunih bolezni, možen pa je pojav tudi pri srčno-žilnih boleznih, nevrodegenerativnih boleznih, sladkorni bolezni tipa II, pri čemer  kronično vnetje v telesu pripomore k razvoju bolezni. Zato nekateri znanstveniki menijo, da bi lahko depresijo označili kot nevropsihološko manifestacijo in sindrom kroničnega vnetja v telesu.

Večje število izvedenih kliničnih študij kaže, da  zdravljenje gastrointestinalnega vnetja s probiotiki, vitamini B, cinkom, glutaminom in vitaminom D, lajša simptome depresije in izboljša kakovost življenja, saj zmanjša vnetne dražljaje na možgane. Primarni vzrok vnetja v telesu, pa bi lahko bila disfunkcija med soodvisnim delovanjem  črevesja in možganov. Naše črevesje predstavlja naše druge možgane, razvito je iz enakega tkiva med gestacijo (obdobje nosečnice od oploditve jajčeca do poroda) in vsebuje večje količine živčnega prenašalca serotonina, ki nadzoruje naše razpoloženje.

Bakterije v črevesju predstavljajo aktiven in integriran del pri uravnavanju serotonina in pravzaprav proizvedejo več serotonina kot naši možgani. Uravnavanje ‘flore’ to je ravnovesja v črevesju je ključnega pomena pri optimizaciji serotonina. Če pretežno uživate zgolj predelano hrano in velike količine sladkorja ima vaše črevesje veliko več težav s slabimi bakterijami, saj predelana hrana zdesetka vaše zdrave bakterije. Tako nastane praznina,ki jo zlahka zapolnijo slabe bakterije in glive kvasovke, ki povečajo vnetje v telesu in poslabšajo zdravje črevesja.

Kakšni so znaki porušene črevesne flore lahko preberete TUKAJ.

Prehrana z nizko vsebnostjo sladkorja je pomembno antidepresivno orodje

Sladkor uničuje mikrofloro in sproža celo vrsto kemičnih reakcij v telesu, ki spodbujajo tako vnetje kot razvoj depresije. Pretirano uživanje sladkorja vodi v povišane ravni inzulina, kar lahko škodljivo vpliva na vaše razpoloženje in duševno zdravje, saj povzroča izločanje večjih količin glutaminske kisline v možganih, ki jo povezujejo z vznemirjenostjo, depresijo, jezo, anksioznostjo in napadi panike. Sladkor zavira aktivnost rastnega hormona BNDF, ki spodbuja zdrave možganske nevrone. BNDF raven je kritično nizka pri ljudeh z depresijo in shizofrenijo.

Fermentirana hrana na drugi strani pomaga ponovno naseliti vaše črevesje z dobrimi bakterijami, ki pozitivno vplivajo na vaše duševno in fizično zdravje, vse dokler uživate sladkor in predelano hrano zmerno oziroma v manjših količinah.

Depresijo lahko omilite ali zdravite, tudi na bolj naraven način in ne samo  s pomočjo antidepresivov. Eden izmed takšnih načinov je s pomočjo prehrane in sicer tako:

  • Da zelo omejite vnos sladkorja in žitaric, saj vse oblike sladkorja hranijo patogene bakterije v črevesju. Najlažje se izognete predelani hrani tako, da kuhate sami s celimi sestavinami. 25g fruktoznega sladkorja je nekje zgornja meja, priporočenega dnevnega uživanja za zdravega človeka. Posameznikom s težavami kot so napihnjenost in motnje v razpoloženju svetujem, da spustijo to raven celo pod 15g dnevno.
  • Izogibajte se genetsko spremenjeni hrani, saj uničuje vašo floro in povečuje vnetje v telesu. Tudi ostala klasično pridelana hrana, ki vsebuje polno dodatkov in pesticidov ni vedno boljša izbira, zato če le lahko, izbirajte lokalno pridelano hrano ali pa bio hrano v specializiranih prodajalnah.
  • Vključite fermentirano hrano v svojo prehrano, za povrnitev ravnovesja v črevesju.
  • Obenem ne pozabite, da je naše črevesje  zelo občutljivo, zato se je dobro nekaterim stvarem še posebej izogibati:
  • Antibiotikom, razen če res ne gre drugače, takrat pa poskrbite za veliko fermentirane hrane in dodatka v obliki probiotikov, da spet naselite črevesje z  dobrimi bakterijami.
  • Mesu in mesnim izdelkom živali, ki jih hranijo z antibiotiki in genetsko spremenjeno koruzo
  • Klorirani in fluorirani vodi
  • Antibakterijskemu milu

Pomanjkanje vitamina D in depresija

Vitamin D je še eden izmed pomembnih bioloških faktorjev, ki lahko  vplivajo na duševno zdravje. Ljudje s pomanjkanjem vitamina D, naj bi bili 11-krat bolj nagnjeni k depresiji kot tisti z višjo ravnijo vitamina D v telesu. Ljudje ki se spopadajo z depresijo imajo  nekje 14% nižjo raven vitamina D od ostalih.  Je pa zvišanje vitamina D zelo učinkovit in poceni način, kako izboljšati simptome depresije in zdravje sploh. Poleti ga večinoma dobimo dovolj s pomočjo sonca, pozimi si pomagamo z dodatkom v obliki kapsul vitamina D. Najbolje je, da si daste izmeriti vsebnost vitamina D in ga nato v primeru pomanjkanja dodate k prehrani v obliki dopolnila. Priporočljiva raven je nekje med 50-70 ng/ml. Jemanju vitamina D dodajte še magnezij in vitamin K2, saj ti vitamini najbolje delujejo skupaj. Pri vitaminu K bodite pozorni, da bo v aktivni in telesu najbolj primerni obliki, to je K2. Vitamin K v najbolj kakovostni obliki lahko najdete tudi v odlično zasnovanem multivitaminskem preparatu Nexgen.

Zdravila niso edina rešitev

Antidepresivi resda učinkujejo, a žal s kopico stranskih učinkov, tako da je poseganje po njih res rešitev v skrajni sili, kadar so vsi ostali poskusi neuspešni. Nominiranec za Pulitzerjevo nagrado in zdravniški novinar Robert Whitaker je v svojih dveh knjigah (poiščete ju lahko na spletu) prišel do zanimivega zaključka, da je fizična aktivnost na samem vrhu glede na pozitivno učinkovitost, celo pred antidepresivi. Telesna aktivnost pomaga pri uravnavanju vašega inzulina in obenem spodbuja hormone dobrega počutja v možganih. Vadba  prav tako omogoča izločanje  škodljive beljakovine kynurenine, ki naj bi bila tesno povezana z depresijo. Povezava med depresijo in vnetjem v telesu je vidna tudi tukaj, saj vaše telo izloča kynurenine zaradi procesa, ki ga aktivira stres in vnetni faktorji. Poleg vseh zgoraj naštetih hranil, ki lahko omilijo simptome depresije je zelo pomembna tudi omega-3 maščobna kislina, saj gre za zelo pomembno hranilo za  optimalno delovanje možganov. In ne nazadnje poskrbite za zadosten in dober spanec. Tudi pomanjkanje spanca vpliva na depresijo. Več kot polovica ljudi, ki se spopadajo z depresijo ima težave s spancem. Dolgo časa so menili, da je pomanjkanje spanca simptom depresije vendar nove raziskave kažejo, da so lahko težave s pomanjkanjem spanca začetni pokazatelj morebitnih težav z depresijo.  Veliko je faktorjev, ki lahko vplivajo na težave z depresijo in veliko je stvari, ki jih lahko poskusite sami, preden se zatečete k zdravilom, ki so učinkovita  tako zelo kot je učinkovit placebo učinek, s seboj pa prinesejo cel kup negativnih stranskih učinkov.

Vitja Sikošek
Vitja Sikošek
Pri delu me motivirajo rezultati, ter zadovoljstvo ljudi katerim lahko pomagam. Sem strokovnjak za modulacijo BIOSIGNATURE, ki sem jo uspešno zaključil na vseh stopnjah. Študiral sem tudi v ZDA na fakulteti za FUNKCIONALNO MEDICINO. S tem delom se ukvarjam že 25 let in s tem namenom sem tudi naredil blagovno znamko in spletno stran VITJA.SI, ki sta plod mojega dela. Glavna strast mojega dela je prebavni trakt, saj verjamem, da je jedro zdravja in počutja skrito v prebavnem traktu. Od nekdaj sem si želel ljudem pomagati s kvalitetnimi izdelki, ki dosegajo svoj namen, a ker z izdelki na trgu nisem bil zadovoljen, sem razvil svoje Premium izdelke visoke kakovosti. Za več informacij o mojemu delu, klikni tukaj.
Poliquin Performance Specialist
Poliquin Performance Specialist
ICANS

Reference:

  • Slavich GM, Thornton T, Torres LD, Monroe SM, Gotlib IH (2009). 
  • Risch N, Herrell R, Lehner T, Liang KY, Eaves L, Hoh J, Griem A, Kovacs M, Ott J, Merikangas KR (June 2009). 
  • Uher R, McGuffin P (January 2010). “The moderation by the serotonin transporter gene of environmental adversity in the etiology of depression: 2009 update”. Mol. Psychiatry 
  • Cepoiu M, McCusker J, Cole MG, Sewitch M, Belzile E, Ciampi A (2008).
  • Bloch MH, Hannestad J (September 2011).
  • Nolen-Hoeksema, Susan. (2014) “Treatment of Mood Disorders”. In (6th ed.) Abnormal Psychology p. 196. New York: McGraw-Hill. 
  • Fournier JC, DeRubeis RJ, Hollon SD, Dimidjian S, Amsterdam JD, Shelton RC, Fawcett J (January 2010).
  • Dantzer R, O’Connor JC, Freund GG, Johnson RW, Kelley KW (2008). 
  • Dowlati Y, Herrmann N, Swardfager W, Liu H, Sham L, Reim EK, Lanctôt KL (2010). “A meta-analysis of cytokines in major depression”. Biological Psychiatry 67 (5): 446–457
  • Müller N, Myint AM, Schwarz MJ (February 2011). “Inflammatory biomarkers and depression”. Neurotox Res 19 (2): 308–18.
  • Patel V, Araya R, Bolton P (2004). “Editorial: Treating depression in the developing world”. Tropical Medicine & International Health 9 (5): 539–41. 

 

Morda te zanima tudi